Drugič v življenju in definitivno s čisto drugačnim zavedanjem ter doživljanjem in dajem namero, da je to šele začetek vsakoletnega obiska. Kajti Triglav nosi energijo kreacije, manifestacije in materializacije višjih duhovnih namenov. In za vse, ki imamo večje vizije, ki jih želimo materializirati je priporočljivo enkrat letno obiskati to izjemno goro, da še bolj namagneti naše vizije. Več kot enkrat v letu zares ni potrebno. Za povprečnega Slovenca je dovolj en obisk v življenju. Triglav sidra zelo močno energijo.

 

 

Me pa pot čez Plemenice noro prižiga, ker je tako zanimiva, posebna in zračna.. obožujem. Vanjo sem se zaljubila že tri leta nazaj, ko sva Triglav obiskali skupaj z Ano. Takrat z boljšo telesno kondicijo, tako da je šlo v enem dnevu. Za dol sva izbrali Tominškovo pot in ob tem precej trpeli. En kilometer sva gledali kočo v Vratih, ki se kar ne premakne in nabijali kolena. Zares ne priporočam.

 

Tokrat sem se za obisk odločila prav na hitro in to še pred potovanjem v Peru. Koča na Kredarici je bila še prosta in čeprav mojemu umu ni bilo po godu, je bila odločitev za dvodvodnevni obisk prava. Spoznala sem čudovite ljudi, doživela izjemen sončni vzhod, posnela nekaj prvega video materiala za meditacije in tudi sicer vse skupaj doživela precej bolj umirjeno in lahkotno.

 

Za sestop sem izbrala pot proti Pokljuki. Brez nabijanja kolen. V resnici izjemno lepa pot za sestop. In potem srečala še nekaj poznanih in na novo spoznanih ljudi. Med drugim tudi Leio, oh, kako sem se je iz srca razveselila.

 

Na Pokljuki me je počakala mami, me peljala na kočerjo na Bled in v Vrata po avto.

 

Vse skupaj je bilo nepozabno, čudovito in čarobno doživetje. Hvaležna💌🧚‍♀️☀️