Po tem, ko sem si dopoldan dovolila še en večji košček ranljivosti, si dobesedno odbila en košček zoba, popoldan zaspala in skoraj zamudila druženje. Po tem, ko sem v hitenju izbrala slabšo cesto in z avtom zapela zaščitno podlogo, tako da sem se pripeljala vsa ropotajoča. 

 

 

Po tem pa se je začel magic. Novo okolje. Nova poznanstva. Prižig nove dimenzije ljubezni, podpore in divjosti.

 

Začelo se je z njamsko čorbico. S smehom, simpatičnostjo in malček nerodnosti. Potem pa se je iz minute v minuto lepše sestavljalo. Koliko čudovitih dušic na kupu. Koliko direktnih povezav in usmeritev, nežnosti in inspiracije, mmm. 

 

Sledil je krog ob ognju. Petje, ples in pitje ceremonialnega kakava. Povezovanje. Na različne načine. Odpiranje. Objemanje. Nasmehi. Iskrice v očeh. Negovanje. Podpora. Sprejemanje. Izpopolnjevanje.

 

Zapisovanje novih idej, postavljanje energije in dajanje konkretnejše oblike. Proces. Opolnomočanje. Mantranje, gledanje zvezd, ognja. Pogovor in razpletanje. Zdravljenje. Utrinek. Enourno spanje ob ognju. Šotor sem postavila za brezveze (no, kasneje sem ugotovila, da temu ni čisto tako, saj sem se ga potem vsaj naučila pospraviti :D). V krogu je bilo preveč domače, da bi izstopila. Ne to noč. 

 

Z Jasmino Drolc sva na hitro spletli izjemno močno in podporno vez. Druga drugi sva držali prostor za ranljivost, pristnost in se hkrati tako zelo močno podpirali glede najinih darov in talentov. S svojimi iskrenimi, direktimi in izredno konstruktivnimi komentarji glede podjetništva me je usmerjala na pravo pot. Njene Čarobnice pa so itak čarobne. 

 

Lynn me je navdihnila s svojo svetlobo, znanji, povezanostjo z naravo in naravnimi oblikami zdravljenja.

 

V Teji Blatnik sem takoj prepoznala vilinko, ki me je navdihnila s svojo predanostjo fotografiji, s svojimi inovativnimi pristopi k zdravljenju in opolnomočanju ter hkrati s svojo iskrico, nežnostjo in iskrenostjo. 

 

Kratka noč se je nadaljevala v še lepši dan. Ker včasih se marsikatera magičnost lahko zgodi v nočnih urah, če pa vse skupaj lahko preneseš v dan, potem je to zares mogočno. In tisto pravo. 

 

Po eni uri spanca sem se prebudila in z Urško ter Emo zamrmlala nekaj pesmic ter razpravljala o pomenu imen in o preteklih potovanjih. 

 

Nadaljevala sem ga v obilju sadja in nato v še večjem obilju, svobodi in nagem kopanju v mrzli vodi. 

 

Sledila je joga delavnica za postavitev Shakti in Shiva energije. Robert res vrhunsko uteleša svojo vlogo smejočega Bude. Poleg vse aktivacije in predanega znanja sem se mu namreč iz srca nasmejala. Ampak na eni točki mi ni več pasalo biti na istem mestu. Nekaj me je gnalo drugam. 

 

In nisem čisto prepričana, kako je prišlo do tega, ampak nekaj me potegnilo k Evi Bolko in par trenutkov kasneje sva bili pri njenem avtu. In gledali tiaro. Nakit ali drugi okraski (razen uhanov in občasno nošenje Čarobnice) nikoli niso bili del mene. Do zdaj. Ko sem zagledala to belo tiaro, sem vedela, da je bila narejena zame. In da nosi energijo Marije Magdalene. Vnebovzete mojstrice, ki je pripravljena sodelovati z mano in mi posredovati svoja znanja. Dan pred tem jo je Miha kanaliziral zame in predlagala je, naj se obdam z njo v različnih oblikah. 

 

Med drugim tudi v obliki esence. Ki jo bom lahko podarjala strankam. Tukaj me je streslo - kdaj, kako se bom vsega naučila in vse to izvedla? Prišlo je pomembno učenje. Ne potrebujem vsega sama. Namreč, Eva je to esenco že izdelala. Ker jo je poklicalo. In je temu sledila. Čeprav še ni videla večje slike. Skoraj me je vrglo na rit. Kaj, kako..

 

Vau. Magija. 

 

Potem je bila tukaj še zgodba z avtom. Ker res nisem tehničen tip, sem si dovolila prositi za pomoč že kmalu po tem, ko smo se usedli v krog. Peter je bil neizmerno prijazen in pripravljen priskočiti na pomoč. Naj ne skrbim, da bomo uredili, je rekel. In naslednji dan sva šla - jaz s tiaro in Peter z dvigalko in šraufencigerjem.

 

Predvsem meni ni bilo jasno kako bova to rešila. Pa me je Peter usmeril, da naj premaknem avto na bolj ravno površino. In zgodilo se je samo od sebe. Plastika, ki sem jo po poti do prizorišča 5min vlekla po tleh, ker nisem vedela kaj z njo.. Je padla dol. Sama od sebe. Oh, kakšna zabava in pristen smeh. 

 

In tukaj je bilo še toliko ostalih čudovitih duš. Z vsemi nisem uspela splesti tako močnih vezi, saj sem vmes potrebovala tudi umik vase, vse skupaj je bilo zame zares zelo zelo intenzivno. Potrebovala sem tišino, kopanje, plesati sama s sabo, si vzeti čas za zapis vseh novih informacij in idej, ki so se sidrale skozi mene. Ker so bile tako zelo pomembne. Ljudje okoli mene, narava in celoten vibe je ustvaril pristno, varno in spodbudno okolje. 

 

Da sem se lahko čutila. Da sem dobila unikatne koščke sestavljanke od vsakega udeležnca. Da sem bila svobodna. 

 

Da sem se počutila sprejeto. Podprto. Ljubljeno. Točno takšna, kot sem. Objeta. Vredna. Prepoznana. Ravno prav. 

 

Okoli enih smo sklenili zaključni krog. Vseh 25, ki nas je še ostalo, smo se prijeli za roke, zamrmrali še nekaj pesmi in povedali oz. dali v krog za kaj smo hvaležni. 

 

In tam se je zgodilo. Moj največji trenutek ranljivosti. Čutila sem, da je močno, da smo povezani, da smo eno. In da naj izrazim, kako zelo sem hvaležna za vsak njihov košček. Ker to je bilo zame magično. Nepozabna izkušnja. Ki jo želim na takšne in drugačne načine podoživljati, jo soustvarjati, dajati v svet. Čutiti to ljubezen, to povezanost z naravo, čutiti to ravnovesje. Mir. Navdih. Upanje. 

 

Vse to sem izrazila v dveh stavkih. In za tem zajokala, zajokala iz dna duše. Tako veliko čustev in občutij me je preplavilo. In želela so ven. In čutila sem, da sem varna, ljubljena in sprejeta. Da bo krog to zdržal. Bilo je celo odobravano. Neizmerno lep občutek. 

 

Tako zelo hvaležna organizatorjem in vsem, ki so se zavestno ali 'slučajno' odločili za udeležbo. Sebi, da sem si podarila to izkušnjo. 

 

To čarovnijo.

 

Dala sem vse, kar trenutno znam. In hkrati takooo zelo veliko prejela. Neopisljivo.

 

Kaj smo sklenili ob zaključku? Da vse to nesemo s seboj v vsakdanje življenje. Da prižgemo iskre. Da se zbudimo v lepši jutri. V ljubeč, podporen in alternativno usmerjen svet, kjer smo vsi eno. Povezani, združeni, enotni. Kjer ni potrebe po primerjavi. Kjer vsaka duša prinaša točno tisti košček, ki ga je zase izbrala. In ob tem uživa, ljubi in je sprejeta. Varna. Ljubljena. Cenjena. 

 

V resnici se je zgodilo še več, mnogo več. Magije, ljubezni in zdravljenja. 

Ne morem opisati z besedami. Lahko pa čutim.

Pleme. Skupnost. Narava